Iskanje miru, pozitivne energije, zadovoljstva, pripadnost naravi in želja po osebni rasti. Tudi vi strmite k temu?
Slika: Gora Boč, 978 metrov nadmorske višine
Strma gora Boč meri 978 metrov nadmorske višine in se nahaja v Krajinskem parku Boč, v Bočkem pogorju, jugovzhodno nad Poljčanami, v jugovzhodnem delu dravinjske doline.
Sem le navadna študentka, ki ima dokaj urejeno življenje, končuje fakulteto, ima željo po osamosvojitvi, si želi stabilnosti in umirjenega življenja, v katerem bi bilo obilo ljubezni in sreče. Želela bi imeti vikend ob morju, kjer bi preživljala prosti čas, svoje stanovanje v mestu, novejši avto in denar, s katerim bi si lahko privoščila dobrine in kvalitetne storitve, katere bi obogatile moje življenje v veliko mero sreče in zadovoljstva. Vendar vse te materialne stvari v življenju ne doprinesejo k zadovoljstvu, če v življenju nismo pripadni sami sebi, se nimamo radi dovolj, ne negujemo svojega zdravja in predvsem ne delamo na osebni rasti. Te stvari so zame izjemnega pomena in vrednote. Torej osebna rast, osebno zadovoljstvo, pripadnost sebi in skrb za ohranjanje zdravja, kajti brez le-tega v življenju ni mogoče doseči prav nič. V življenju se spopadamo z vzponi in padci, katere najprej ne vidimo kot nič dobrega in se sprašujemo, le zakaj nam je vse to potrebno, zakaj ravno mi, zakaj se ravno to dogaja nam. Zato je potrebno v življenju poiskati v vsaki slabi stvari nekaj pozitivnega, kar se lahko iz tega naučimo in kar nam bo v prihodnosti koristilo in seveda doprineslo k pozitivnemu razmišljanju in osebni rasti.
Naučite se slediti svojim občutkom
Panični napad je izrazito povečanje tesnobe, ki traja omejeni čas. Izraža ga pospešeno bitje srca, tresenje, občutek dušenja, slabost, občutek izgube zavesti, strah da bomo umrli ali izgubili nadzor itd.
V življenju sem se spopadala z različnimi situacijami, ki so iz mene naredile na trenutke žalostno in hkrati slabo osebo. Osebo, ki ni našla pravilnega nadaljevanja, ni imela pravilne usmeritve in ni delala na osebni rasti. Spopadala sem se z veliko ljudmi, ki so mi bili lažni prijatelji in so od mene imeli samo korist, niso bili iskreni, ali pa z ljudmi, ki so hranili svoj ego, da so očrnili mene in me s tem postavili v ozadje družbe. Ponavljala sem letnik v srednji šoli in prav tako na fakulteti, kar je doprineslo k velikemu nezaupanju iz strani mojih staršev. Bilo je veliko kreganja in slabe volje, ne samo zaradi ponavljanja letnikov, ampak na splošno stvari, ki so se dogajale meni in mojima staršema med sabo. Da ne omenjam izgube bližnjih in slabšanja zdravstvenih stanj, s katerimi se spopadamo še danes. Med drugim razhoda med mano in največjo ljubeznijo do sedaj, zaradi katerega sem mislila, da ne bom morala nadaljevati sama. Sama, kot osamljena, zgubljena, v upanju vrnitve stare ljubezni. Skratka ogromno stvari, ki so me delale nemočno in stvari, ki so se potencirale v panične napade, ti so bili hujši iz meseca v mesec.
Kar nekaj časa sem se zaradi paničnih napadov počutila slabo, saj so me naredili še bolj nemočno in slabšo osebo. Razmišljala sem v smeri, kaj bi mi doprineslo, da bi lahko iz sebe naredila osebo, ki poišče smisel in doprinese k zadovoljstvu. Začela sem z branjem člankov o razlagi paničnih napadov, sposodila sem si knjige, ki so govorile o pozitivnih mislih, se družila samo z ljudmi, ki imajo zame veliko vrednost v življenju, ki doprinesejo k moji pozitivni energiji in razmišljanju. Kar naenkrat pa sem dobila navdih za hribe, za katere sem bila navdušena že v preteklosti, ampak zame niso imeli posebnega pomena. Moje življenje se mi je obrnilo na glavo, ampak pozitivno!
Iskanje smisla v naravi
Moje navdušenje nad hribi se je stopnjevalo iz dneva v dan. Iskala sem nove lokacije hribov, katerih še nisem obiskala. Poleg službe, ki jo opravljam med tednom, sem morala v hribe tudi po koncu le-te, čeprav sem bila utrujena, sem našla izjemno motivacijo za hojo po hribih. Obiskala sem kar nekaj znanih lokacij po Sloveniji, kot so Celjska koča, Grmada nad Celjem, Resevna jugozahodno od Šentjurja, Boč v Krajinskem parku Boč, Dom na Šmohorju, hrib Malič med Celjem in Laškim, klopca ljubezni iz Letuša na Dobrovlje, Špičast vrh pri Frankolovem ipd. Prišla sem do tako skrajne točke, da kadar sem imela premor in nisem hodila dva dni, sem se počutila izjemno slabo in neproduktivno. Ampak zakaj sem dobila izjemno motivacijo za hribe? Našla sem sama sebe, našla sem svoj mir in zadovoljstvo, vse te poti so mi predstavljale izjemni smisel in pozitivno energijo. Zavedala sem se, da doprinesem k svojemu zdravju in vzporedno osebni rasti. Vse slabe občutke sem v tistem trenutku pustila za sabo, počutila sem se izjemno dobro, poleg tega pa sem se počutila pripadno naravi, svežemu zraku, listju, ki je šumel pod mojimi čevlji, vsej bolečini na začetku, ki se je pojavljala v mišicah. Z besedami se ne da opisati dovolj dobro, kakšno pripadnost lahko čuti človek do narave, kjer ni potrebno brskati po socialnih omrežjih, kjer ni zate pomemben nihče več, kakor ti sam sebi.
Slika: Pot proti klopci Ljubezni iz Letuša na Dobrovlje
Uporabljala sem tudi aplikacijo, ki mi je štela korake, prikazala prehojene kilometre na dan, približni izračun časa in označevala dneve, v katerih sem naredila več kot 10.000 korakov na dan.
10.000 korakov na dan lahko izboljša zdravje (srca), vpliva na duševno zdravje, zmanjšuje tveganje za prezgodnjo smrt ipd.
Pridobivanje na osebni rasti
Iz vsake lokacije sem naredila nekaj slik, ki jih še danes pogledam in v njih vidim svoje dosežke in vse pozitivne misli, ki sem jih takrat imela ob doseženem cilju. Najbolj pomemben faktor, zaradi katerega sem se zavedala, da je narava to, kar sem potrebovala v življenji, so »izpust« negativnih misli in panični napadi, ki so ob tem počasi izginjali. Vse je nekako čudežno s tem pridobilo posebni smisel. Pozabila sem na slabe izkušnje v življenju in se naučila, da moram iz le-teh pridobiti veliko pozitivnega in smiselnega. Rešila sem se v največji možni meri paničnih napadov, cenila sem svoje dobro zdravstveno stanje, našla sem smisel v manjših stvareh, kot je recimo občudovanje narave, našla sem svoje notranje zadovoljstvo in mir, našla sem pot, ki me neizmerno osrečuje in mi doprinese veliko mero sreče v življenju. Naredila pa sem prav tako veliko na osebni rasti. Zavedala sem se, da so me te stvari naredile močnejšo, samozavestnejšo, nasmejano, manj zakompleksano, izjemno pripadno samo sebi, motivirano in punco, ki želi v svojem življenju rasti in najti svojo pravo vrednost.
Notranji mir in zadovoljstvo
Tako želim tudi za bralce, da začutijo mojo energijo preko pisanja in izpovedi, da ob tem pomnijo, da vse preide v smisel in zadovoljstvo, če le imamo dovolj poguma, energije in moči. Iz vsake slabe stvari se je vredno naučiti nekaj pozitivnega. Cenite malenkosti. Bodite ponosni nase. Motivirajte se. Slabe misli na stran. Delajte nove korake v življenju, delite svoja čustva in občutke. Za konec ne pozabimo omeniti hribov in narave, ki je zelo tesno povezana z nami. Pojdite v naravo, sprostite svoje misli, najdite mir in zadovoljstvo. Naj narava postane del ali vaš način življenja, ki doprinese k osebni rasti, notranjemu miru in pomirjenem občutku. Naj vas pozitivne misli preplavijo in vodijo v uspeh!
Kako bi torej definirali osebno rast? Razvoj posameznika na področju mentalitete, fizičnega, čustvenega in duhovnega področja, proces učenja in razvijanja, ki se nikoli ne konča.