Osebna rast

Se vam zdi, da obvladate kritiziranje? Pomislite še enkrat.

Kritiziranje je ena izmed besed, za katero sem prepričana, da vsak kdo ve kaj pomeni, saj je namreč verjetno vsakdo od nas razmišljal kritično sebi ali drugim – ga kritiziral. Morda kritiziranje partnerja, prijatelja ali prijateljice, otroka…
Skoraj vsak reče, da s tem počne nekaj dobrega, ko se skritizira ali pa skritizira nekoga drugega. Vendar se morate zavedati, da temu ni tako! Marsikdo h samem kriziranju ne pristopa pravilno oziroma niti ni v (miselnem) položaju, da bi lahko to počel.

Še pred leti, nekje v srednjem veku je bila skupina ljudi, ki so neprestano kritizirali druge in prav tako sebe. Ta skupina ljudi se ni zavedala kaj počne sebi in drugim. Čeprav so menili, da delajo dobro, saj bodo le tako vedeli, da delajo narobe in da morajo nekaj spremeniti. Vendar niso pa videli, da niso osebnostno rasli in se niso razvijali. Vse kar so, so razvijali negativna čustva.

Ali ste kdaj pomislili, da narobe pristopate h kritiziranju?

Kritiziranje je nekaj h čemur bi morali pristopati s pazljivostjo

Vse je odvisno od tega kako kritiko sprejmemo in jo podamo. Nekateri mislijo, da je kritika tisto, ko nekoga osujemo s pametnimi trditvami in ga s tem tudi užalimo, češ, da bo dojel, da je naredil narobe in da mora to pod nujno spremeniti. To ni kritika, ampak lastna hvala o “večvednosti” in poniževanje.

Kritika je, kadar nekoga opozorimo, da nekaj ne dela prav, brez napihovanja in žaljivk. Če menimo, da mi to vemo bolje storiti kot nekdo drug, mu to lahko povemo na lep način in mu to tudi pokažemo z veseljem. Zavedati se moramo, da biti nesramno kritičen nima nobene zveze s konstruktivno kritiko – s katero zares lahko nekaj dosežemo. Vsakdo je lahko nesramen, le malo kdo prijazen. Tako smo si odgovorili kdaj smo lahko kritični, kadar je to potrebno, ampak kritiko lahko povemo lepo, brez žaljivk in visokega tona glasu.

Spremenite način kako pristopate h kritičnem razmišljanju

Da bi imeli boljše življenje se je dobro naučiti pozitivnega razmišljanja, čeprav postopek ni lahek, saj je potrebno spremeniti miselne vzorce, kadar pridemo do konstruktivnega kritiziranja. Če želite osebnostno rasti morate prenehati z uničevalnim in negativnimi kritikami.

Napačni pristop h kritičnem razmišljanju:

  • Razmišljanje zame ni pomembno, šteje le šesti čut.
  • Razmišljanje dela le zmedo in ne pripelje nikamor.
  • Problemi so pretežki.
  • Razmišljajo lahko le intelektualci in njim podobni, ostali morajo delati.
  • Povem to, kar mi najprej pade na misel, saj nimam časa razmišljati.

Zavedati se moramo, da je razmišljanje zelo pomembno, posebej kadar pride do kritiziranja – da se kritika ne prevesi iz konstruktivne v nekonstrukivno, ali še huje – destruktivno kritiziranje.

Dobro je premisliti ali bomo povedali to kar si želimo in ali lahko s tem prizadenemo osebo? Postavimo se tudi v tujo kožo, da si lahko predstavljamo kako bi bilo, če bi nam nekdo isto povedal. In se potem vprašamo ali si želim še zmeraj enako kritiko povedati?

Pravilen pristop k kritičnem razmišljanju:

  • Vsakdo mora razmišljati, saj je to pomembno.
  • V razmišljanju lahko postanem veliko boljši in vse bolje rešujem težave.
  • Ločitev ega od razmišljanja.
  • Zavedati se morate, da nimate ves čas prav, zato je dobro o tem premisliti.
  • Ključni pomen razmišljanja je poslušanje in učenje.
  • Aroganca je slabo mišljenje in je znak šibkosti, bodite skromni.

Razmišljanje ne bi smelo biti negativno in uničevalo, tako kot tudi naš govor ne, nikakor pa ne napadalen, saj to je le znak šibkosti.

Kadar se razburimo in nekoga užalimo, nismo močni, vendar šibki.

Močan je tisti, ki ve upravljati svoje misli in ve da se bo umirjeno odzval.

Kako izboljšati naše miselne veščine za to, da bi znali pravilno pristopiti h konstruktivnem kritiziranju?

Vsakdo se lahko nauči miselne veščine. Postanemo lahko umirjeni tudi, kadar pride do kritiziranja. Vedeti pa moramo, da ne govorimo samo kadar mi želimo podati kritiko, da moramo biti mirni in izbrati lep način kako povedati. Tudi kadar mi sprejmemo kritiko ne smemo podivjati in se razburjati. Kritiko sprejmemo in se odpravimo dalje. Če menimo, da je kritika bila preveč groba in da vas je prizadelo, se ne smete razburjati na sogovornika le opravičite se in mu povejte, da z svojim obnašanje kaže samo svojo šibkost.

Ne smete si pustiti, da vas negativne situacije spravijo s tira. Razumeti morate drug drugega in si medsebojno pomagati, da bi bili skupaj boljši, ne da drug drugega zaničujemo in imamo negativna čustva ter mišljenja. Zapomnite si, da je zmeraj prevladala pozitivnost in ne negativnost. Tudi, kadar čutite in nekako veste, da imate prav, vseeno tega ne zatrjujte in se ne prepirajte, saj boste le zaničevali svoja čustva in energijo.

Nekonstruktivna kritika ni ustvarjalna, temveč razdiralna.

Kaj narediti takrat, ko se z osebo ne moremo ničesar dogovoriti?

Skoraj vsakomur se je že zgodilo, da se je želel z nekom nekaj dogovoriti ali pogovoriti in mu nikakor ni uspelo, saj ne najdeta nikakor “skupnega jezika”. Takrat navadno pričnemo kriviti sogovorca, ker se z njim ne moremo ničesar dogovoriti, a s takšnim dejanjem ne bomo prišli daleč, saj še zmeraj ne bomo našli rešitev za pravilno komunikacijo z sogovorcem. Namesto, da se jezite na sogovornika je najbolje, da ga sprejmete takšnega kot je. Saj bi vaša jeza le kradla vašo energijo in tako bi bili manj storilni. Zavedati se moramo, da se z vsakomur ne moremo razumeti, obstaja pa gotovo nekdo, ki bi se sporazumel z osebo, s katero se vi ne morete. Namesto, da se prepirate s to osebo, raje poiščite nekoga s katerim bi se ta oseba sporazumela in tako boste enostavneje rešili vaš problem. S prepirom in jezo, ne bi storili ničesar, samo situacijo bi le poslabšali. Tako se boste izognili nepotrebnim prepirom in kritikom.

 

Anamari hus
Uredila
Anamari Huš
Vedezevalka Anja
Napisala
Vedeževalka Anja