Obvladovanje jeze

0

Veliko ljudi ima težave z obladovanjem jeze. Čas v katerem živimo je hiter in tudi mi hitro reagiramo. Pomembno je, da se naučimo obvladovati svoja čustva in tako spreminimo svoje življenje na bolje. Tukaj si lahko preberete vse o jezi in obvladovanju čustev.

Tudi vaš oglas je lahko tukaj

Jeza

Preden označimo jezo kot škodljivo in neprimerno, moramo vedeti, da je jeza tudi koristna. V nekaterih primerih je jezna primerna naprimer, če bi na prehodu za pešce videli, da proti nam divja avto, takrat avtomatsko občutimo jezo in reagiramo pravilno. Jeza je neprimerna, če nad nekom kričimo, ki nima vpliva na določeno dejanje. Zato moramo vedeti kdaj je jeza koristna in kdaj ne.

Jeza je preživetveni mehanizem in nas varuje pred določenimi situacijami. 

Naše telo proizvaja veliko hormonov. Glavni hormon za jezo je adrenalin. Adrenalin nam pomaga, da se hitreje odzovemo naprimer na beg ali boj. Kadar smo pod stresom in izbruhne jeza, takrat se izločajo trije hormoni, adrenalin, noradrenalin in kortizol. Takrat se nam poviša srčni utrip in krvni tlak ter občutimo napetost v mišicah. Nekateri se pričnejo potiti in imajo prebavne težave. Takrat se osredotočimo na določeno stvar oziroma zadevo in smo zmožni narediti veliko več, kot bi lahko v normalnem stanju.

V tem trenutku obstajata dva odziva, eden je, da pridobimo veliko na moči, recimo če želimo neki poškodovani in negibni osebi pomagati, jo z lahkoto dvignemo in nesemo. Drugi odziv je, da naše telo otrpne in obstojimo na mestu. V nekaterih primerih je tudi ta odziv koristen, naprimer, če se skirvamo pred napadalcem.

Kako stres vpliva na nas?

Stres lahko zelo neugodno vpliva na nas. Kažejo se lahko telesni znaki kot so, povišan krvni tlak in utrip, slabost, utrujenost, glavoboli, težave z kožo, trzanje mišic, neurejen menstrualni ciklus, izguba ali pridobitev na teži. Najbolj se pa stres kaže na čustveni ravni, kot so napetost, jeza, strah, nihanje razpoloženja, cinizem, izguba nadzora, nizka samozavest, težave z spanjem, nezmožnost izražanja čustev, nezanimanje za intimno življenje in čustveni ali pretirani izbruhi.

Dlje časa ko smo pod stresom, večje bodo posledice. Naučiti se moramo sproščati, tako, da ne pride več do izbruhov jeze in neželenih posledic. Nekateri imajo tudi negativne misli kot so, ”zguba sem”, ”zakaj se vsi spravljajo name”, ”ne zmorem ali ne vem kaj naj storim”. Pričnejo se težave z presojo in pričnemo se zapirati vase.

jeza

Obvladovanje jeze

Do zdaj smo ugotovili, da stres slabo vpliva na nas in da je zaradi tega lahko vzrok naše jeze, zaradi jeze pa si ustvarimo še več stresa. Zato se moramo naučiti kako pravilno ravnati s stresom in kako se sprostimo. Kot prvo je pri tem zelo pomembna podpora. Ko spoznamo svoja čustva, je dobro jih deliti z drugimi. Vedno kadar potrebujemo pomoč, moramo zanjo prositi in kadar nam je ponujena jo moramo sprejeti. Tudi mi sami, moramo vedeti pomagati drugim, ki so v enaki stiski, takoj ko se počutimo močnejše. Vendar moramo vedeti in spoznati kdaj pomagati sebi.

Raziskave kažejo, da so ljudje lažje prebrodli težave in težka obdobja z dobro socialno podporno mrežo. 

Zelo pomembno je sproščanje. Naučite se kako in kdaj se sproščati. Poskrbite zase. Recimo pripravite si kopel in prijetno vzdušje, v vodo lahko kanete par kapljic olja sivke, ki vas bo z svojim vonjem sprostila. Pojdite v naravo in opazujte naravo. Tudi meditacija je odlična. Dobro se je naučiti tudi pravilnega dihanja, kadar občutimo jezo ali smo pod stresom.

Dihanje

Kadarkoli se čutite napeto ali veste, da je pred vami težek položaj, si lahko pomagate z pravilnim dihanjem. To sprostilno vajo lahko uporabite kjerkoli in kadarkoli. Vendar je potrebno to vajo večkrat uporabiti, da se nanjo navadimo. Vaja je preprosta in izvaja se tako:

  • vdihnite skozi nos,
  • štejte do 5,
  • izdihnite skozi usta,
  • ob izdihu zavestno sprostite ramena.

Med vdihom je potrebno trebušne mišice sprostiti, med izdihom pa napeti. Tako boste dihali globlje, kar bo pomagalo do maksmalnega učinka te vaje.

Obstaja tudi vaja, ki je podobna zgoraj opisani, vendar jo je pripročljivo delati po napornem dnevu. Pri tej vaji je pomembno, da dihate z pljuči in trebuhom. Če boste delali prvič to vajo, vam verjetno ne bo prijetno, ampak se boste čez čas navadili takšnega dihanja in pričeli čutiti korist vaje. Ta vaja je preposta in se izvaja tako:

  • lezite ali sedite, tako da vam bo udobno in da vas ničesar ne bo oviralo,
  • eno roko dajte na prsni koš, drugo na trebuh,
  • počasi vdihujte skozi nos (bodite pozorni, da vdihujte s trebuhom)
  • počasi izdihnite skozi usta.

To vajo ponavljajte od 5 do 10 minut.

Tudi vaš oglas je lahko tukaj

obvladovanje jeze

Druga pomoč

Obstaja še ena vaja in to je vaja za sproščanje mišic. To tehniko sproščanja je izumil dr. Edmund Jacobson. Učil je predvsem to, kako po želji sprostiti določene mišice v telesu. Vajo uporabljamo tako:

  • najbolje je da lezete na tla in se namestite tako, da vam bo udobno,
  • najprej začnite pri stopalih. Napnite mišice in jih sprostite, osredotočite se kako vaša stopala postajajo vse težja in se ugrezajo v tla,
  • potem se osredotočite na noge, napnite mišice in jih sprostite, potem naredite isto kot pri stopalih, osredotočite se kako postajajo vse težja in se ugrezajo v tla,
  • to naredite tudi z ostalimi deli telesa. Pomembno je, da naredite to z vsemi mišicami v telesu tudi na obrazu.

Će imate povišan krvni tlak ali težave z srcem, se pred to vajo, raje posvetite z zdravnikom.

Prehrana

Tudi pri prehrani moramo biti pozorni, če imamo težave z jezo. Kofein slabo vpliva na jezo. Kadar smo jezni ni priporočljivo uživati poživila, saj telo že samo proizvaja dovolj adrenalina. Močno vpliva tudi na sladkor v krvi, ki povzroča nihanja. Najlažje je, da čez dan jemo večkrat in po malem. Uživanje živil, ki hitro dvignejo raven sladkorja v krvi, niso priporočljiva. Najbolj pomembni pri tem so ogljikovi hidrati.

Čas

Pomembno je tudi, da znamo razporejati z časom. Ne smemo si natrpati urnika in potem hiteti. In tudi ni dobro, če si pustimo vse na zadnji dan in smo potem pod stresom. Čas je dragocen, zato ga je potrebno pametno izkoristiti.

Spanec

Pomembno je tudi, da dovolj spimo. Spanje je ključnega pomena za normalno delavonje človeškega organizma. Premalo ali preveliko spanja povzroči slabo storilnost. Povprečen človek potrebuje okoli 7 ur spanca. Najpomembnješa pa je REM faza. Zaradi stresa smo lahko tudi nespeči, kar vodi še v večji stres.

sprostitvene vaje

Če se pred spanjem ne sprostimo in ne zaspimo mirno, se naslednje jutro ne bomo zbudili naspani. Ponavadi pred spanjem veliko razmišljamo, vendar to ni dobro. Ko zaspimo v skrbeh del možganov ostane aktiven in se zbudimo že utrujeni.

Tisti, ki imate težave z spanjem, je dobro delati pred spanjem vaje, ki so opisane zgoraj. Pred spanjem si lahko privoščite kozarec mleka, saj vsebuje triptopan, ki pa spodbuja spanec. Izogibajte se spancu čez dan. Izogibajte se hrani pozno zvečer in kofeinu ter ostalim poživilom. Pomembno pa je tudi, da ste telesno dovolj dejavni. Prostor v katerem spite pa mora biti vedno miren in dobro prezračen, ne sme biti ne mrzlo ne pretoplo.Svojo budilko ali telefon odstranite od sebe, tako boste lažje zaspali, saj ne boste mogli preverjati koliko je ura.

Nekaj zanimivosti

Središče čustvenega delovanja, ki se nahaja v možganih, imenujemo amigdala in je mandaljsto oblikovana. Upravlja zelo pomemben del in to je, prepoznavanje groženj, da bi se lahko obranili in odzvali. Svojo nalogo opravlja tudi tako dobro, da sproži svoje alarme pred možgansko povrhnjico, ki je zadolžena za naše misli in presojo. Ponavadi najprej odreagiramo in šele potem razmišljamo kaj smo storili. Čeprav se telo tako odziva, to ne sme biti izgovor za nekoristno vedenje! Jezo in agresijo se lahko naučimo obvladovati.

Kadar se razjezimo se naše mišice pokrčijo. V možganih se po kemičnih živcih sprošča kateholamini, ki povzroči porast energije. S tem povzroči. da dobimo moč za obrambo. Glavna hormona za razburjenost in boj sta adrenalin in noradrenalin. Hitra prekrvavitev pa je nujna za hiter odziv, zato nam tudi pordeči obraz in se nam zviša krvni pritisk ter srčni utrip.

Pusti odgovor

Vaš Email ne bo prikazan