Kako odpuščati ljudem in kaj odpuščanje sploh je?  Ko govorimo o odpuščanju, se je pred tem morala zgoditi krivica nekomu. Velikokrat povzročitelj sploh ne ve, da je nekomu storil krivico in se posledično sploh ne zaveda posledic tega, kako se človek, ki mu je bila storjena krivica, sploh počuti. Kakor koli že, vedno pridemo do zaključka, da je odpuščanje – ključ do boljšega počutja.

Kako odpuščati ljudem, ki so nas prizadeli?

Odpuščanje ljudem, ki so storili krivico pomeni, da oseba, ki je bila prizadeta, ne bo vrnila tega dejanja samemu povzročitelju. To pa lahko na prizdeti osebi pusti zelo globoko rano, ki se širi kakor podzemni labirint na vse strani, iz katerega je velikokrat težko najti izhod.

Pot odpuščanja krivice

Odstranitev krivice v človeku samem je mnogokrat predpogoj za odpuščanje.

• Prva naloga odpuščanja je, da človek, ki mu je bila storjena krivica, to krivico zaustavi, s tem, da sprejme, ublaži in razume storjeno krivico in jo nato kasneje vključi v nadaljnje življenje.
• Druga naloga odpuščanja pa je, da prizadeta oseba do povzročitelja razvije sočutje in se do njega vede dobro namerno.

Kako odpuščati ljudem s sočutjem?

Človek se mora pri odpuščanju krivice zavedati, da morda povzročitelj krivice ravno tako trpi in je morda ravno iz tega razloga storil to krivico. Sočutje je neizčrpen vir moči in povezanost ter se nikakor ne boji krivice. Prizadeta oseba mora povzročitelja gledati kakor ujetnika zla in bolečine, nikakor pa ne kot vir moči in nadvlade. Saj ljudje ravno zaredi svojega slabega počutja užalostijo soljudi.

Ko pa odpuščanje predlagamo ljudem, ki so doživljali krivico, naletimo na velik odpor in jezo. Saj ti ljudje nikakor niso pripravljeni odpustiti in nadaljevati svoje življenjske poti. Velikokrat želijo celo s svojo jezo in poniževanjem prizadeti tistega, ki je prvi zadal bolečino.

Nadaljna pot k odpuščanju

Ko se oseba nauči kako odpuščati ljudem, ki so jo prizadeli, nehote spozna globino svojih bolečin. V tem procesu pa oseba prav tako uvidi kakšno je bilo njeno vedenje in pogled nase ter na soljudi. Takrat tudi lažje razume in sprejme, da je v bistvu tudi sama delno kriva za storjeno krivico.

Oseba lahko odpusti ljudem, ko:

• Se več ne boji ljudi, ki so ji zadali bolečino,
• Si vrne svoje samospoštovanje.

Odpuščanje nikakor ni odkrivanje bolečine in jeze, vendar pomeni, da se oseba, ki ji je bila prizadejana bolečina, zaveda svojih občutenj in lahko s tem zavedanjem spet znova upravlja s svojimi čustvi, brez, da bi jeza to storila namesto nje.

Človek, ki odpušča ne sme nikakor misliti, da zato, ker je odpustil, je zdaj boljša oseba od tistega, ki ji je to bolečino prizadejal.

Naučiti se tega, kako odpuščati ljudem je zares težka pot, ki zahteva:

• Vztrajnost in prizadevanje.

Zakaj bi ljudje, ki so bili užaloščeni, sploh odpuščali?

Na prvem mestu, zaradi svojega zdravja! Poleg tega, pa so ljudje brez sovraštva v življenju dosti bolj mirni, predvsem pa niso nagnjeni k depresiji. Posledično pa so zaradi tega bolj srečni.

Ni važno kaj se je zgodilo s storilcem, važno je, da oseba ki odpusti, v sebi čuti mir in srečo.

Ljudje poročajo, da jim je odpuščanje prineslo naslednje stvari:

• Osebnostno rast,
• Občutek sočutja do storilca,
• Srečo in veselje.

Proces odpuščanja predstavlja konec vsem dolgotrajnim travmatičnim izkušnjam in njihovim posledicam.