Vsi mi imamo svojega angela, ki nam je bil dodeljen že v nesnovnem svetu in ta naš angel nas spremlja na naši poti zemeljskega in duhovnega življenja, ne glede na to, ali smo verni ali ne, imamo svojega angela. Ljubite svoje angele, prosite jih za pomoč in pogovarjajte se z njimi. Z veseljem vam bodo pomagali, saj so nam zato bili dodeljeni. Ker vem, da veliko ljudi ne verjame v angele ter v duhovna bitja, vam bom povedala svojo zgodbo o srečanju s svojimi angeli.

vsi-imamo-svojega-angela-vedezevalka-duska-portal8-si

Vsi imamo svojega angela in moja zgodba, o dnevu, ko sem se srečala z njim 

Res je, da nam je dodeljen en angel, ki nas spremlja, ampak tudi naši pokojni, so lahko naši angeli. Teh angelov se najbolj razveselimo, saj nam dajo vedeti, da po smrti še obstaja življenje.

Da imam svojega angela vem že dolgo, že iz otroštva. Že, kot otrok sem lahko zaznavala duhovna bitja. Seveda sem se jih bala. Nekatere sem slišala, včasih celo koga videla, no tako ali drugače so mi dali vedeti, da so prisotni in, da so ob meni. Takrat sem se zatekla k svojemu angelu. Molila sem k njemu in ga prosila naj mi stoji ob strani in naj mi da moči. Vedno me je uslišal, kaj kmalu sem v sobi začutila lepše energije. S pomočjo angela, sem se naučila, kako se zapreti in ne dovoliti tem bitjem, da stopijo v moj prostor. Hvaležna sem mu, da me ni zapustil niti v težkih trenutkih mojega življenja.

Vedno me je bodril, ko sem v življenju doživela poraze, izgube in, ko sem padala. Ko pa sem izgubila mamo, se je svet v meni zrušil. Ni bilo več svetlobe, bila je le še sivina. Počasi sem začela izgubljati vero v angele, v Boga. Nisem se več obračala k njemu, nisem želela več verjeti v njega. Postajal je zgolj le mit. Ampak angel ne bi bil angel, če ne bi vrtal v tebe s svojimi vprašanji.

Nekega večera sem začutila, da je prisoten. Jokala sem, on pa me je žalostno gledal in se nagibal k meni. Tolažil me je in mi vlival vero v njega, kot tudi vero v življenje.

vsi-imamo-svojega-angelda-vedezevalka-duska-portal8-si-1

Sčasoma sem se zopet začela prepuščat v pogovor z njim.

»Videla boš«, je dejal, »tisto kar si najbolj želiš in, kar si po tihem želi tvoje srce.« Takrat sem se mu po dolgem času zopet nasmehnila in on je bil vesel. Narahlo me je pobožal po licu.

»Verjemi kmalu bo prišel čas, da bo tvoja molitev uslišana in takrat boš dobila dokaz, ki si ga tako želiš.« Minevali so dnevi, tedni in meseci in ni bilo nič. Moj angel me je pustil na cedilu, sem sama pri sebi razmišljala …

Dan, ko sem ponovno pričela verjeti v to, da ima vsak svojega angela

Bil je lep sončen dan in sedela sem v svojem gugalniku. Na rahlo sem se gugala in imela zaprte oči. V mislih sem bila pri svojem angelu. Z njim sem potovala preko dišečih travnikov in vse do oblakov. Ko sva dosegla oblake sva se ustavila. Nasmehnila sem se, saj sem vedela, kaj si želi. Da skačeva iz oblaka na oblak ter se nato z vso hitrostjo spustiva proti zemlji in tekmujeva, kdo bo prvi.

vsi-imamo-svojega-angela-vedezevalka-duska-portal8-si-3

Ko sem tako pristala v svojem naslonjaču, sem zavohala meni znani vonj. Bil je vonj po mami, po njenem parfumu. Srce mi je močno razbijalo in hotela sem samo mižati in zaznavati meni dragi vonj.  »Prosim poglej, to si želela.«  Počasi sem odprla oči. Najprej sem videla belo svetlobo in v tej svetlobi je stala moja mami, nasmehnila se mi je. Bila je tako lepa. Ta svetloba je žarela okoli nje in imela sem občutek kot, da je v nekakšnem mehurčku. Roki je imela ob telesu, ampak za rokami so se videla krila. Poslala mi je poljub in bila je kakor angel. Iz nje je žarela sama ljubezen.

Prišla je do mene, me pobožala po laseh in dejala: »Vsak večer sem ob tebi in ti to veš, saj čutiš kako te pred spanjem božam po laseh. Prišel je tvoj angel in me prosil, da se ti pokažem, da si zelo žalostna. Prišla sem, da ti izpolnim željo, da boš verjela, da še obstajam.«  Jokala sem, mami pa mi je dala prst na ustnice: »Ne joči,« je dejala, »saj me vsaka tvoja solza zelo boli in takrat je moja duša nemirna in izgubljena.« Stopila je nazaj v svetlobo in mislila sem, da bo odšla. Ozirala se je nazaj in takrat sem videla, da nekdo prihaja. Bil je fantek, zelo mali.

Mami ga je pobožala po laseh, in mu rekla, »vidiš, to je tvoja mami.« Šele takrat sem ga spoznala, bil je moj mali David, ki sem ga izgubila v sedmem mesecu nosečnosti. Moj mali angel, kako je bil lep. Želela sem ga objeti, ampak, kako objeti energijo …

Nasmehnil se mi je in dejal: »Moja mami, vedno te bom imel rad.«

vsi-imamo-svojega-angela-vedezevalka-duska-portal8-si-4

Moje srce je bilo ena sama velika ljubezen. Ta svetloba v kateri sta stala je bila ena sama energija ljubezni. Še nekdo prihaja, je dejala moja mami, še eno presenečenje in še en dokaz, da po smrti še obstaja življenje. Bila je punčka, zelo lepe blontne lase je imela, ki so ji segali do pol hrbta. V tisti svetlobi, ne vem vam opisat, kako lepa je ta svetloba, je bila pravi mali angel.

Bila je moja mala Laura. Tudi njo sem izgubila v visoki nosečnosti. Dobila sem dokaz, moji trije angeli so bili pred menoj. Ti trije angeli so mi vrnili vero v nesmrtno življenje. Želela sem, da bi to bile sanje, da bi lahko v sanjah bili za vedno skupaj. Prvič sem videla svoje tri angele, angele mojega srca, moje sreče. Bila sem vesela, saj sem spoznala svoja dva otroka in lahko sem jima povedala, kako jima je ime.  Zahvalila sem se svojemu angelu, svoji mami, da so mi izpolnili željo. Poslovila sem se od svojih treh prelepih angelov, ki so mi dejali, da bo še moje življenje lepo in srečno, dejali so, da bom dolgo živela, da pa se že tudi veselijo trenutka, ko bomo lahko zopet skupaj.

Moji angeli, angeli svetlobe in ljubezni. Rada vas imam. Seveda pa imam rada tudi svojega angela, ki mi je bil dodeljen. Angel je lahko tudi neznanec, ki nam bo pomagal ob določeni situaciji.

Za konec bi samo še povedala, da so angeli dobra in prečudovita bitja, ki nam bodo stala ob strani in nam pomagala.

So energija večne in čiste ljubezni. So luč tega sveta. Imejte jih radi, to prečudovito, polno ljubezni energijo. 



Dodaj odgovor