Živali in zaznavanja paranormalnega

Živali imajo izredno razvit čut za zaznavanja paranormalnega. Živali in zaznavanje paranormalnega tvorita ključno povezavo. Mednje za zelo senzitivne štejemo še posebej pse, mačke, hišne zajce in konje. Kljub razdalji, lahko hišni ljubljenčki zaznajo bližajočo se smrt svojih lastnikov.

Zaznavanja paranormalnega

Mnogo lastnikov in ljubiteljev hišnih ljubljenčkov je na lastne oči doživelo pristnost živalskega čuta za zaznavanja paranormalnega  – za primer lahko vzamemo, da pes laja ali renči v kot, medtem, ko je le ta našim očem nič neobičajnega. Že od nekdaj velja to prepričanje, da živali vidijo duhove in te njihove sposobnosti so cenili v starih civilizacijah in kulturah vse do danes.

Za konec članka sem vam pripravila zgodbo, ki sem jo izkusila na lastni koži. Že v prejšnjem članku sem opisala eno izmed svojih izkušenj, zato še vedno pozivam vse k temu, da svoje nadnaravne izkušnje delite z nami.

Vpliv paranormalnih bitij je za živali lahko tolikšen, da lahko povzroči spremembo v njihovem obnašanju (igriv in vesel pes, lahko postane pravo nasprotje tega), med te simptome štejemo tudi žalost, prestrašenost, žival preneha jesti in lahko v najhujših primerih celo pogine, kljub temu, da za to ne najdemo konkretnega vzroka, ki bi ga lahko smiselno pojasnili. Še poseej občutljivi so tudi konji, pri katerih lahko opazimo znojenje, rezgetanje in nemirnost.

Prav tako, živali zaznavajo tudi približajočo se naravno nesrečo, kot so potresi, poplave, itd…

Moja lastna izkušnja

Sama sem prav tako doživela mnogo paranormalnih izkušenj, med njimi sem tudi bila priča dogodku, v katerega je bil vpleten tudi moj hišni ljubljenček, ko sem še živela v prejšnjem stanovanju, natančneje, na drugem nadstropju. Že samo stanovanje je vzbujalo občutek grozote in neprijetnih energij. Vendar se zato sprva nisem menila. Večkrat sem opažala temnejše sence, ki so švigale po stanovanju, katere sem opazila z kotičkom svojega očesa. Vsekakor se nisem počutila prijetno. Počasi se je tudi v meni naseljeval strah. Nekega dne sem si kupila papagaja, katerega sem namestila v spalnico zraven omar. Medtem, ko sem skrbela za tako pozitivno bitjece, svojega papagajčka, sem z lahkoto lahko odvrnila misli, ki so bile povezane s nerazložljivimi pojavi. Ko sem se nekega večera odpravila v posteljo, se nisem mogla otresti občutka opazovanosti, ko sem končno le zaspala. Zbudila sem se približno ob treh zjutraj in odšla na stranišče.

Medtem sem opazila žensko dolgih, temnih las, kako stoji pred balkonskimi vrati in strmi v daljavo. Od groze sem kar padla v posteljo in si glavo prekrila z odejo, kakor sem ležala približno kakšni dve minuti. Ko sem se opogumila in si upala spregledati, nisem zaznala nič več. Naslednji dan je bil na videz običajen in zjutraj sem skuhala kavo, nakar sem se odpravila pospravljati. Ko sem prišla do pospravljanja papagajeve kletke, se ni zdel nič kaj preveč vesel in razigran ter glasen kot doslej. Nakar sem iz omare hotela vzeti brisačo, je papagaj ponorel – razpiral je svoja krila in se tresel in spuščal skrb vzbujajoče glasove. Ko sem hotela preveriti, kaj se z njim dogaja, sem tudi takrat opazila temno senco, kako je švignila mimo papagaja proti dnevni sobi. Stekla sem v dnevno sobo in sledila senci, katera je takrat nemudoma izginila. To je bil pojav, ki si ga v tistem trenutku, ko nisem niti razmišljala, nisem znala razložiti. Papagaja sem vzela iz kletke in ga stisnila h sebi. Odnesla sem ga k veterinarju na pregled, ki pa ni odkril ničesar.
Iz spalnice sem ga prestavila v dnevno sobo, kjer se je bolje počutil.