Marsikdo se vpraša ali obstaja življenje po smrti? Že od nekdaj človek verjame in upa, da obstaja nek svet na katerega bomo vsi šli, kadar umremo. Nekateri verjamejo v duše, katera se razvije in se v novi podobi vrne na svet. V tem prispevku bom napisala nekaj zanimivosti o tem.

Prepričanja

Veliko kultur in filozofov govori o tem, da obstaja posmrtno življenje. Nekatere kulture so raziskovale onstran sveta in ga tudi razvijale. Nekateri filozofi so govorili, da ne obstaja duhovni prostor in svetlobe. Za njih je obstajal samo pekel in imenovali so ga jama trpljenja. Nekateri so tudi verjeli in še danes verjamejo, da gre naša duša iz nas in se čez določen čas zopet utelesi. Vendar se v današnjem času vsi bolj osredotočamo na ta, da je življenje kratko in da se lahko konča zelo hitro. Govori se, da se življenje ne konča z razpadom telesa.

To so že vedeli neandertalci, saj so mrtve pokopavali, čeprav je bilo v njihovem času zelo težko izkopati jamo, brez primernega orodja. Pa, če pomislimo, da je njihov čas bil zelo dragocen, saj so stalno morali skrbeti za zalogo živeža. Če bi dobro pomislili, bi bilo veliko lažje mrtve pustiti nekje, da jih živali pojedo.

V tistem času so trupla zvezali v položaj zarodka. To lahko kaže na njihovo vero v reinkarnacijo ali so le vrvi uporabljali, da se mrtvi ne bi vstal in strašil žive? Tukaj je vsekakor prikazano, da se um in telo loči. Naš ego ostane in tudi preživi.

Vera v posmrtno življenje

Pri veliko kultur je razširjena vera, da ne umremo skupaj s telesom. Vse več ljudi je pričelo razmišljati o tem in nekateri tudi verjamejo v to. Nekateri se spominjajo pretekla življenja, doživljajo razna izkustva in želijo razlago. Vendar se to dogaja ponavadi pri kulturah, katerim dovoljuje vero v reinkarnacijo.

 Pri krščanski veri so to zabranili in so nekakšne ovire, to tudi obstaja pri nekaterih drugih kulturah. Vendar se jih večina vpraša ali je, le to naša prirojena želja o nesmrtnosti? Veliko jih išče dokaze o tem in nekateri tudi obstajajo. Odmislite pa vsa prepričanja, ki so možnost kriptomenzije.

Angeli in demoni

Če razmišljamo o tem, da bi verjeli in raziskovali o posmrtnem življenju, potem moramo verjeti tudi o angelska in demonska bitja. Ta bitja obstajajo odkar je človek pričel verjeti o posmrtnem življenju in onostranstvu.

Demoni

Beseda demon izhaja iz grške besede daimon. Demoni nimajo človeške oblike in so nadnaravna bitja. Demoni prihajajo od temnega gospodarja Satana. Ta bitja so zla in imajo srhljive podobe. Z nekaterimi uroki zlahka prikličemo ta temna bitja. Človek, kateri počne to, se zaščiti tako, da stopi na sredino čarovnega kroga in prikliče bitje v trikotnik. Demon lahko pride tudi sam od sebe, brez povabila.

Inkubi in Sukubi

Inkubi in sukubi so demonski ljubimci in so najbolj razširjena demonska bitja. Ti demoni so ženskega ali moškega spola in se izživljajo nad ljudmi, katerim partner nenaravno trdno spi. Žrtve so ponavadi ženske. Vendar večina žrtev tega pojava ne pozna, zato tega početja ne morejo razložiti. Žrtvam, katerim se to dogaja govorijo, da občutijo pritisk na prsih in drugih delih telesa. Nekatere žrtve opisujejo ta pojav, kot spolni odnos, vendar proti njihovi volji.

Verjetno so ti ljudje prisiljeni in so neke vrste posredniki, da bi dovolili breztelesnem bitju, da se udejanjijo iz posmrtnega življenja. Inkub in sukub sta verjetno igrala veliko vlogo pri nastanku legende o vampirjih. Vampirji so pili kri žrtvam, da bi pridobili moč in kri je življenjska moč. Kar tudi pri demonih velja, da potrebujejo našo ”kri”, čeprav črpajo našo psihično energijo, da bi se lažje prikazali.

Angeli

Beseda angeli izhaja iz latinskega izraza angelus. Angeli so ravno nasprotno od demonov in so dobra nadnaravna bitja. Naš stvaritelj naj bi najprej naredil angele, ki jih je naredil iz ognja. Nekateri teologi govorijo, da naj bi angeli bili človeških oblik, da bi se lažje sporazomevali z ljudmi. Tako bi lažje prenašali božja sporočila in posameznika ali ljudstvo modro vodila. Vsak človek ima svojega angela varuha. Po smrti bdijo nad našimi dušami. Angeli in demoni v sodobnem svetu imajo še drugo zelo senčno stran.Včasih se zgodi, da človek ne prepozna njihovega izvora.

Vsi angeli niso dobri. Eden izmed angelov se je uprl bogu, postal je gospodar teme.

Govoriti z pokojnemu?

Spiritizem se opredeljuje kot religija, vendar je gibanje. V posebnih okoliščinah se je moč sporazumevati z pokojnimi, ki so v nižjih plasteh onostranstva. Duhovi, ki so manj napredovani imajo moč se sporazumevati z živimi. Višje ko napredujejo, težje je komuniciranje. Spiritizem obstaja vse odkar se človek sprejema, kot duhovnega in telesnega bitja.

 Šamani, ki so telesno obdarjeni ljudje, trdijo, da so lahko v stiku z umrlimi. Spiritisti verjamejo v to, da se univerzum sestavlja iz 7 plasti bivanja, od katerih je snovna najnižja. Verjamejo v to, da po smrti naša duša potuje. Prva raven je ”poletna dežela”, ki je podobna zemlji, vendar ne pozna trpljenja. Duša po tem ves čas napreduje, dokler ne pride do sedme ravni in ta raven se imenuje ”sedma nebesa”. Takrat naj bi se sestali z stvaritelju. 

Spiritizem

V petdesetih letih tega stoletja je spiritizem prestopil meje Združenih držav in Velike Britanije. V Evropi je bil znan najprej in se je širil hitro. Najopaznejši je bil pa prehod v južno Ameriko, za katerega je bil zaslužen človek, ki ni bil Američan ali Anglež.

Mediji

Mediji imajo moč, da poiščejo določeno frekvenco, s katero lahko povežejo stik z onostranstvu. Delijo jih na telesne in mentalne. Mentalni mediji imajo moč vzpostaviti stik z zunajtelesnimi zaznavami, ki jim omogoča duhovno sporazumevanje. Skušajo sprejemati umske vtise pokojnikov in jih nato razložijo živim.

Obstajajo jasnovidni, kateri vidijo ali zaznajo določene dogodke oziroma občutke in jasnoslišne, kateri slišijo glasove. Številčno je več ”mentalnih” medijev kot ”telesnih”. Z umrlimi se lahko povežemo tudi, kadar se sprehajamo. Povežemo se lahko tudi tako, da strmimo v stekleno kroglo ali nek predmet. Tudi z hipnozo jih lahko prikličemo. Z hipnozo, ki jo naredi mediji na sebi, zapade v globok trans in nam se prikazuje tako kot, da ga je obsedel duh. Duh lahko tudi spregovori preko medija, uporablja lahko svoje obrazne mimike in gibe. 

Mediji so ponavadi mirni in neškodljivi ljudje. Z svojo močjo želijo pomagati ljudem in prinesti mir žalujočim osebam. Moramo pa biti pozorni, saj so nekateri med mediji tudi goljufi. 

Prikazni

Ko pomislimo na smrt, takrat verjetno pomislimo tudi na prikazni. V zgodbah so ponavadi najbolje opisane prikazni, ki so nekoč bili ljudje. Morda je to res, da živimo po smrti naprej, vendar v drugačni obliki? Prikazni lahko razdelimo v tri skupine. Duhovi, ki so tudi najbolj tradicionalni in duhovi naj bi bili nekoč živi ljudje. Krizne prikazni, pomenijo, da se nam lahko duša človeka, ki je v smrtni nevarnosti prikaže, vendar še ni mrtev. In obstajajo ”živi duhovi”. Lahko se nam prikaže duša človeka, ki je podoben kot vsem ostalim duhovom, vendar, da je ta duh povsem živ in zdrav.

Obstajajo tudi ljudje, ki so govorili, da so videli duha, ki je bil tako resnično prikazan, da so mislili, da je resnični človek. Dojeli so, le takrat, da je duh, ko ta naredil nekaj nadnaravnega, kot recimo izginil iz tistega mesta nenadno ali pa so izvedeli, da je ta oseba umrla.

Poltergajst

Poltergajst je nemška beseda in pomeni ”nagajivi duh”. Poltergajsti lahko menjajo svoj kraj, kar se razlikuje od ostalih prikazni. Privlačijo jih določene osebe. Nekateri poltergajsti so lahko nagajivi ali pa tudi strašljivi. Nekateri so bolj, intenzivni nekateri manj. Poltergajst lahko premika stvari iz enega mesta na drugo, predmeti lahko pričnejo izginjati in se prikažejo zopet čez nekaj časa. Skrivnostno se pojavijo nekateri manjši predmeti, kateri ne spadajo na tisto mesto. Pojavljajo se lahko odtisi roke. Razmetavanje predmetov, celo uničevanje pohištva. Zaklane živali. Slišimo lahko glasove ali vidimo obrise v človeški ali nečloveški podobi. Metanje kamnov v hišo ali stanovanje. Dogaja se lahko tudi nasilje, kot so nenadni sunki. 

Poltergajste povezujejo z ostalimi duhovi, vendar malo drugačne. Govori se, da so to duhovi, ki so nižje razviti in so obtičali med živim in onostranskim življenjem. Zanimivo pa je, da se poltergajsti osredotočijo samo na eno določeno osebo. Pojavi se nenadoma in lahko za čas izgine, potem pa se zopet pojavi. Možno je, da nekateri ljudje, ki so pod stalnim stresom, bolj privlačijo te vrste prikazni. Morda jih privlači živčna energija. Morda se zares hranijo z našim strahom in sovraštvom!

Preberite si tudi drugi prispevek o življenju po smrti.