O čem razmišljate, kadar vas nekdo vpraša, kaj si mislite, obstaja življenje po smrti? Tega noben ne ve, vendar mediji to želijo potrditi, da obstaja nekaj kamor gremo, kadar umremo. Preberite si zanimivosti o onostranstvu.

Duhovni svet

Le malo ljudi se zaveda in pozna vpliv zunanjih sil duhovnega sveta. Zamislimo si, da je naše telo enako, kot oblačila, ki jih imajo astronavti, kadar gredo v vesolje. Naš duh oziroma duša po smrti ni odvisna od tega ali smo bili dobri ali slabi in ali smo bili verni ali ne. Univerzalni zakon je enakopraven. Telesno smrt naj bi vsi preživeli, saj je telo kot naše ogrinjalo. Vse kar ste pridobili v tem telesu, spomini, nauki, vse preživi smrt. To ostaja z nami za vedno.

Smo v nenehnem stiku z onostranskimi ”duhovi”. Od njih dobivamo podatke in mi jih sprejemamo kot intuitivna. Rek pravi ”gledalec bolje vidi igro kot igralec”. Mi smo igralci in gledalci so bitja v duhovnem svetu. Vidijo našo prihodnost in tudi preteklost. Ljudje govorijo o pogovorih z mrtvimi, vendar mrtvih ni. Še zmeraj so ljudje, ki nam lahko sedaj bolj pomagajo kot so prej, kadar so bili med nami.

Paranormalni pojavi

Večkrat slišimo, da se dogajajo paranormalni pojavi v hišah ali po domače, da v hiši straši. Ponavadi so na delu poltergajsti in razlikujejo se od njihovega žarišča in trajanja. Prvi pojav je ta, da se poltergajst veže na neko stavbo ali hišo, potem preide na njemu ”zanimivo” osebo. In tudi, če se ta oseba preseli, poltergajst gre za njim. Razlog zakaj je poltergajst tam, lahko sega daleč v preteklost. Zgodi se lahko tudi, da se poltergajst vseli v neko določeno hišo in je ne zapusti. Vendar poltergajsti lahko nekaj časa mirujejo, tudi po več let. Možno je, če je v hiš mir in harmonija, da se poltergajst skrije in miruje, kadar pa nastopijo živčne energije takrat zopet izbruhne.

Mogoče se vprašate tudi, ali je možno, da hiša stoji na točki, kjer je meja tanka med našim in onostranskim svetom? Tej meji bi lahko rekli kar ”portal”. Obstajajo ljudje, ki imajo moč, tudi nezavedno odpreti ta ”portal”. Možnost je tudi, da se v neki hiši v kateri je že nekdo prej živel, bile tako močne čustvene energije, da so se ”vpile” v stene ali pohištvo in se lahko ponavljajo kot zvočno ali tudi vidno. Ponavadi se je takrat v tej hiši, ki straši zgodila neka huda nesreča ali umor.

Nekateri se vprašajo ali je možno z prenovo hiše ali neke stavbe ”izbrisati” te sile? Dogajalo se je že, da so v obnovljenih hišah in objektih doživljali paranormalne pojave. Dogajalo se naprimer, da so prikazni prihajale skozi zidove, ki so nekoč tam bile vrata in podobno. Iz tega bi lahko rekli, da te sile ostanejo. Paranormalni pojavi se še zmeraj dogajajo kot, da bi bili neke vrste ”posnetki”.

Kaj pa živali?

Verjetno se kdo vpraša ali obstajajo tudi živalska nebesa? Mislim, da skoraj vsak, ki verjame v posmrtno življenje, verjame, da tudi živali gredo v ”nebesa”. Lahko si zamislimo posmrtno življenje udomačenih živali kot so pes in mačka ali tistih ”razvitih”. Nobenih pojasnil pa ni glede delfinov in kitov. Saj bi tudi oni morali bivati nekje v onostranstvu in se nekako sporazumevati z ostalimi dušami? Kaj pa tiste manjše živali, kot so mravlje? Dnevno jih veliko ljudi pohodi, kadar se gibljejo po prostem. Nekako bi lahko rekli, da imamo dušo samo tisti, ki smo ”duhovno razviti”. Tudi, če gledamo po veri, se močno nekatera razlikujejo. Recimo islam, strogo prepisuje najvišji položaj ljudem, krščanstvo nekaterim živalim dovoljuje preživetje. Kulture katere verjamejo v reinkarnacijo govorijo o skupni duši in preživijo tako nižje kot visoko razvite živali.

Nekatere živali so tudi zelo ”intuitivne. Naprimer lahko začutijo bližnje naravne katastrofe in podobno. Če obstaja posmrtno življenje, potem vsako živo bitje, ki ima zavest, preide tudi v ”nebesa”.

Prejšnja življenja

Ko pomislimo na prejšnja življenja, večkrat pomislimo tudi o karmi. Kot, da se vsa dejanja, ki jih delamo na zemlji zapisujejo naše napake, vrline, slaba dejanja in dobra. S tem naj bi določalo tudi naše naslednje življenje. Težave, ki jih imamo sedaj, prikazujejo napake v prejšnjem življenju. V izkušnjah pa se še samo bolj dopolnjujemo kot duhovne entitete in tudi kot utelešena človeška bitja.

Večina se vas sprašuje sedaj, zakaj potem ne moremo z zagotovstjo reči, da je naše življenje večno. Govorimo o božji volji. Če bi lahko vedeli in se tudi odločali, bi si verjetno želeli, da bi v naslednjem življenju živeli lepše. Zavestno vedenje o reinkarnaciji bi onemogočilo našo duhovno rast. Večina se jih sprašuje tudi, kako lahko naš stvaritelj opraviči rojstvo hudo bolnega ali invalidnega otroka ali celo njegovo smrt, saj še sploh zaživel ni? Reinkarnacija daje prepričljive odgovore. Morda je to dejanje nujno potrebno za napredek duše, zgodnja smrt pa lahko pomaga, da razvijajo moč in obvladovanje nesreče.

Veliko se jih sprašuje ali je v nebesih potem veliko duš? Obstaja neomejeno število duš, ki se ob hitro naraščajočem prebivalstvu pogosteje vračajo na zemljo. Energije ne moremo nikakor uničiti, lahko se samo spremeni. Naša energija je večna, samo spreminja se in oživlja nova telesa, ki se bodo rodila. Naša duhovna energija se po smrti preseli drugam, vendar še naprej sestavlja kozmos.

Reinkarnacija

Reinkarnacijo si zlahka predstavljamo kot dež. Vsaka kaplja, ki pade na zemljo, se tudi dvigne nazaj v nebo in tako nadaljuje svoj cikel. Vsaka je skoraj drugačna, ampak ima iste lastnosti kot prejšnja, ki je padla na zemljo. Zveni lahko še tako nenavadno, vendar reinkarnacija lahko veliko pomaga ljudem pri iskanju resnice o življenju po smrti. Mnogi raziskovalci menijo, da spomine na prejšnja življenja imamo vsi. Vendar se nekateri težko ”dokopajo” do njih. Lažje se prikažejo pri otrocih ali v sanjah. Najpogosteje se vračajo spomini iz preteklih življenj otrokom starim med tri in šest let. Veliko otrok teh starosti ima veliko bujno domišljijo, vendar, če bi starši dobro poslušali in se poglobili v to, bi bili še bolj presenečeni.

Skoraj vsak spomin na preteklo življenje se ponavadi vrne na prizor smrti. Če bi bilo izmišljeno, bi verjetno govorili o junaškem delu, ne pa o grozi ali nesreči. Mirne smrti se ponavadi ne spomnimo, vendar jo lahko ”poiščemo” nekje v našem spominu. Prej se spomnimo nasilne smrti ali pa nenadne.

Na robu smrti

Marsikdo priča o tem, ki je imel hujšo nesrečo ali težjo operacijo in je bil na robu smrti, vendar je preživel, da je doživel izjemno izkustvo. Dogajanje govori zelo globoko in nam težko resnično. Večina jih govori o tem, da so videli belo svetlobo ali pa so se sreči z svojimi ljubljenimi osebami, ki so umrle. Opisujejo mir, ki jim omogoča premagati strah pred smrtjo. Nekateri govorijo o tem, da se sprva niso zavedali, da so mrtvi. Lebdeli so nad svojim telesom in opazovali sebe kako jih oživljajo. V tistem trenutku, kadar opazijo, da gledajo sebe, jih spopade močan strah. Kar hitro sledi razumevanje, saj ugotovijo kaj se dogaja. Ko se prebudijo nazaj, govorijo o čem so se zdravniki ali osebe poleg pogovarjale in podobne neverjetne stvari.

Kadar se dogaja to doživetje, ljudje ponavadi občutijo močno bolečino, a kadar duša zapusti telo, bolečina nenadoma izgine in dobijo občutek miru.

Zunajtelesne izkušnje

Zunajtelesna izkušnja se lahko zgodi nenadno ali pa tudi namerno. Ta izkušnja ni nujno povezana z smrtno nevarnimi boleznimi. Tako velja tudi za potovanje skozi tunel in srečanje bitij iz drugega sveta. Vendar so ti pojavi zelo redki. Kadar oseba zasliši, da je mrtva, se zave, da je ločena od svojega telesa, vendar naj bi se še zmeraj čutila v enaki obliki. Nekateri ga opisujejo kot energijo svetlobe. S to izkušnjo je moč početi marsikaj. Potujemo lahko skozi zidove in si ogledujemo določene zadeve, ki nas zanimajo.

Tunel

Kadar se oseba prične zavedati, da je umrla, je ne prevzame žalost, vendar radost. Ponavadi se oseba znajde v temnem tunelu v katerem je na koncu bela svetloba. Nekateri so omenili tudi, da so poleg njih tudi angeli, ki jih vodijo po tej poti. Ko pridejo do konca tunela, osebe opisujejo ta kraj kot nekakšen vrt ali nebesa. Tam so nekakšna bitja, katera izžarevajo svetlobo. Ta svetloba, ki jo izžarevajo, je popolna ljubezen, s katero obdajajo novo osebo, ki je prišla v ”nebesa”. Pri nekaterih osebah je možno tudi, da prepoznajo svoje sorodnike ali ljubljene osebe.

Kadar oseba pride do Najvišje svetlobe, ki se razlikuje od verskega prepričanja. Nekateri ga prepoznajo kot Jezusa, Alaha ali Budo oziroma v Stvaritelja katerega verjamejo. Ta Najvišja svetloba oddaja tolikšno svetlobo, s katero je napolnjena ljubezen, da se oseba upira priti nazaj na zemljo, čeprav jim je jasno, da še ni prišel njihov čas.

Pred vrnitvijo v svoje snovno telo, se osebi pred njenimi očmi ”prevrti” celotno življenje. Spomnijo se vsakega dogodka kot dobrega in slabega. Poleg njih je še zmeraj Najvišja svetloba, ki jih vodi ob ogledu. Ta oseba vidi tudi vse posledice, ki jih je storila drugim, začuti njihovo bolečino in ljubezen.

Kadar napoči čas, da se oseba vrne nazaj v svoje snovno telo, se lahko zgodi, da tega ne želi. Zgodilo se je že, da je bolnik uštel zdravnika, ker ga je vrnil nazaj v življenje. Vrnitev v snovno telo je zelo hitro in se ponavadi osebe vrnejo v telo skozi glavo.

Posledice vrnitve

Ta izkušnja lahko osebi popolnoma spremeni pogled na njegovo življenje. Nekateri postanejo bolj duhovno naravnani, nekateri vidijo pomanjkljivosti v religiji. Ponavadi premagajo strah pred smrtjo in življenje pričnejo še bolj ceniti. Zavedo se, da je v njihovem življenju pomembno samo vedenje in ljubezen. Bili so tudi posamezniki, kateri so razvili tudi jasnovidne sposobnosti.

Preberite si tudi prvi prispevek o življenju po smrti.